»Vibriranje oziroma trepetanje podobe, s katerim se nam vidno izmika, prehitro utripanje svetlobe, ki razkrije skriti barvni spekter, in nenadne zareze zvoka v prostor opozarjajo na nevidno in hiperobjektno z izzivanjem meja naših zaznav.«
»Mehanizmi igrač in druge elektronske komponente, s katerimi umetnica opremi predmete, pa tudi njena osredotočenost na percepcijo, ki ni le vizualna, ampak tudi zvočna in vibracijska, potencirajo visceralno občutje, ki na telo vpliva neposredno in brez konsenza.«
»Hiša Tartini postane druženje paralel, kot jo definira Jaša, preobrat situacij, figur in zvokov. Je arhitektura sanj, ki se nenehno premika in spreminja. Sama hiša, njeni prostori se spreobračajo in premikajo kot v veličastni Piranesijevi arhitekturi. Jašev Rekviem je sanjsko delo, dragoceno okno v najbolj skrite želje in konflikte.«
»Dva fragmenta osmislita življenje celoti, tretji dimenziji. Jaša je dirigent tega dela, ki oživi in se prepleta z likoma njegovega očeta in slavnega violinista. In pri tem zariše krog, niz vzporednih pripovedi, za katere se zdi, da se nikoli niso srečale. Podari nam novo partituro, scenarij, ponovno napisan v skladu z večnim gibanjem.«